Simfonija v najlonu: vse življenje vsi v rdečih hlačnih nogavicah
Carola Dertnig
Kuratorstvo: Felicitas Thun-Hohenstein in section.a

Več kot sedemdeset hlačnih nogavic visi z vej v gozdu pri Majrobniku vse do tal. Rdeča, rožnata in oranžna barva zarisujejo linije med debli, se dotikajo gozdnih tal, lovijo svetlobo, pritegujejo pogled in upočasnjujejo korak. Tako nastane poligon iz barve, dotika in gibanja.

Za umetnico Carolo Dertnig so hlačne nogavice mnogo več kot zgolj material: so sled, druga koža, prostorska linija in nosilke spomina. Že v slapstick seriji Strangers so se pojavile kot sled, ki so jo za seboj pustili v javnem prostoru – hkrati komične, negotove in razgaljajoče. Vsakdanji red se začne krhati. V stvaritvi all in all lifelong red tights se hlačne nogavice vrnejo kot raztegljiv najlon: elastične, oprijete, mehke, vendar trpežne, ločene od telesa, a vendarle oblikovane po njem.
V Majrobniku se ta umetniška praksa nadaljuje v gozdu. Najlon se občutljivo odziva na veter, bližino in dotik. Označuje poti, zamika prehode in zgošča gozd v situacijo, ki se v celoti razkrije šele ob prečkanju. Improvizacija tu postane umetniška soustvarjalka v prepletu umetnice, materiala, okolice ter obiskovalcev in obiskovalk.
Osrednji vidik te stvaritve je pomen hlačnih nogavic v zgodovinskem kontekstu vojne prostitucije. V prvi in drugi svetovni vojni so vojaški bordeli služili »seksualni sprostitvi« vojakov. Zgodovinska določila pri tem niso urejala le organizacije seksualnega dela, marveč tudi hierarhično ločevanje. Častniki so imeli dostop do bolj ekskluzivnih storitev in žensk z ‘boljšim’ statusom, ki je bil razviden iz njihovih kakovostnih hlačnih nogavic, izdelanih iz najlona ali svile. Medtem pa so bile navadnim vojakom dodeljene ženske, ki so nosile zgolj bež ali oranžne hlačne nogavice iz grobega bombaža. Telesa so bila kategorizirana, ovrednotena, dana na razpolago ter vpeta v strukturo seksualiziranega in vojaškega nasilja.
Dertnig tej zgodovini nasilja postavlja nasproti zavesten premik materiala. Njene najlonke predstavljajo prelom s starimi barvnimi kodami ter v rdeči, rožnati in oranžni barvi zahtevajo vidnost in odpor. Raztegljiva, ranljiva materialnost omogoča, da improvizacijo doživimo kot »negotovo prakso« – kot odziv na veter, dotik, bližino in naključje. Tako hlačne nogavice v gozdu postanejo sled neke drugačne ureditve, ki se vtisne v prostor in spomin ter omogoča, da upor postane telesno zaznaven.

11. julij – 31. oktober 2026
Simfonija v najlonu: vse življenje vsi v rdečih hlačnih nogavicah
Carola Dertnig
Instalacija, nogavice, dolžina: od 8 do 15 metrov, 20 Den
 
-----------------

Kompozicija po naročilu
pod pokroviteljstvom družbe KELAG

Srce našega partnerstva z Zasebno glasbeno univerzo Gustava Mahlerja (GMPU) tudi v letu 2026 utripa dalje: zahvaljujoč velikodušni podpori družbe KELAG ponujamo priložnost za nastop mladim talentom, ki želijo biti slišani. Letos se veselimo Marca Saua, obetavnega skladatelja iz razreda univ. prof. dr. Hakana Ulusa.
V letu 2026 s kompozicijo po naročilu ustvarjamo posebno umetniško vez med tremi državami: Avstrijo, Italijo in Slovenijo. Krstna izvedba nove stvaritve italijanskega skladatelja Marca Saua se bo odvila na prizorišču Mahlerjevega foruma v Celovcu. Vsebinsko izhodišče za njegovo glasbeno delo predstavlja literarno besedilo Angel improvizacije slovenske pisateljice Tamare Štajner.
Avtorica in violistka Tamara Štajner je na podelitvi nagrade Ingeborg Bachmann leta 2024 prejela ugledno nagrado družbe KELAG, v okviru sodelovanja s projektom »Jahr der Literatur – Leto literature, Kärnten/Koroška 2026« pa je bila povabljena k ustvarjanju besedila, ki bi služilo kot izhodišče za novo kompozicijo.
Krstna izvedba čezmejnega projekta se bo odvila 10. julija 2026 v okviru Mahlerjevega foruma pod taktirko Alje Klemenc, slovenske dirigentke, ki je leta 2022 ustanovila Glasbeno društvo Alme Mahler in istoimenski ansambel (sestavljen iz študentk in študentov ter diplomantk in diplomantov GMPU), zavezan eksperimentalnim pristopom ter sodobnim oblikam izvajanja klasične in sodobne glasbe. Glasbeno društvo Alme Mahler si prizadeva nadaljevati zapuščino nadarjene glasbenice z inovativnimi in pedagoškimi projekti, v katerih se glasba prepleta s slikarstvom, literaturo in arhitekturo.

Uno Stravagante Rituale (2026)
Kompozicija Marca Saua za dva glasova (sopran in tenor), govornika/-co in ansambel (flavta, klarinet, trobenta, pozavna, tolkala, violina, viola, violončelo in živa elektronika) po besedilu Engel der Improvisation (Angel improvizacije) Tamare Štajner. Trajanje: približno 9 minut

Skladatelj svojo stvaritev opisuje takole:
Pravkar se je začel ritual.
Nahajaš se v novi dimenziji.
Odnese te, ovitega v zvoke,
v katerih se izgubiš.
Glasba, Musik, Musica.
Kaj je komponirano? Kaj je improvizirano?
Kratko potovanje v stanja obstoja.
Kratko potovanje skozi stanja duha.
Upam, da se je kaj spremenilo, kajti ritual se je pravkar končal.


Zasedba:
Alja Klemenc (dirigentka), Tamara Štajner (pripovedovalka), Sara Lešnik (sopran), Mihael Strniša (tenor), Alenka Erzen (flavta), Alexandr Kleshchenko (klarinet), Petar Hegeduš (trobenta), David Miljančič (pozavna), Alma Portič (violina), Zsófia Szöllösi (viola), Melina Karampali (čelo), Stefan Traninger (bobni), Marco Sau (živa elektronika).