Foto: Claudia Bosse

Günther Auer

Günther Auer je skladatelj in izvajalec elektronske glasbe v živo. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja raziskuje zvok in prostor v različnih arhitekturah, od kleti odsluženih uradnih stavb, opuščenih rudniških hal in novozgrajenih muzejev do nekdanjih menz na carinskih postajah in propadajočih velikih kinematografskih dvoran. Svoje kompozicije dojema kot komunikacijo s prostorom, časom in njunimi dinamikami ter energijami, ki so prisotne v celotni zgradbi in na večjih površinah. Sčasoma je svoja kompozicijska orodja razširil tudi z mediji animacije, videa in ustvarjanja digitalnih slik. Auer je leta 2006 prejel avstrijsko državno nagrado za multimedijo, leta 2001 pa avstrijsko muzejsko nagrado. V sodelovanju z režiserko in vizualno umetnico Claudio Bosse se ukvarja predvsem z glasovnimi in zvočnimi arhitekturnimi razširitvami v javnih in zasebnih prostorih.

Foto: Ella Okazaki

Claudia Bosse

Claudia Bosse je umetnica, režiserka in koreografinja ter vodja dunajskega transdisciplinarnega kolektiva theatercombinat. Ustvarja s telesi, konstelacijami in grobimi materiali v prostorih, ki so lahko arhitekturni objekti, umetniški prostori, krajine ali urbani prostori. Umetničine stvaritve so »časovni prostori«, ki na samosvoj način povezujejo koreografijo, instalacijo in jezik; to so lahko t. i. walk-in konstelacije, pri katerih imajo obiskovalci in obiskovalke priložnost vstopiti v avtoričine performativne svetove, se v njih zadrževati in postati njihov viden del. Materija ustvarjanja Claudie Bosse so miti, rituali, grozljivo in skrivnostno, oblike sobivanja z nečloveškimi bitji, pa tudi organi in sile. Trenutno se ukvarja s ciklom ORGAN/izem – poetika odnosov in serijo večformatnih performansov haunted landscape/s.

Foto: Andrej Grilc

Catalina Butcaru

V Romuniji rojena pianistka je študirala na glasbenih univerzah na Dunaju in v Gradcu pri Jürgu von Vintschgerju in Alexandru Satzu ter pri Meiri Farkas. Magistrski naziv je pridobila leta 2006. Na njen umetniški razvoj so vplivali tudi takšni priznani glasbeniki in glasbenice kot denimo Elisabeth Leonskaja. Po seriji koncertov Musica Juventutis v koncertnih dvoranah Wiener Konzerthaus in ORF RadioKulturhaus, kjer je nastopila kot solistka in komorna glasbenica, je prejela vabila za nastope v naslednjih glasbenih institucijah: Luksemburška filharmonija, Romunski atenej in radijska dvorana Sala Radio v Bukarešti, Lisztzentrum Raiding, Muth, Center Arnolda Schönberga in dvorana Ehrbar na Dunaju, dvorec Esterházy v Železnem (Eisenstadt) in dvorana Sál Bohuslava Martinů v Pragi. Njena prva samostojna zgoščenka Diversions, ki je bila posneta v dvorani Wigmore Hall in izdana pri založbi Divine Art, je pritegnila mednarodno pozornost. V okviru številnih uspešnih projektov je Catalina Butcaru sodelovala z glasbeniki, kot so Volkhard Steude, koncertni mojster Dunajskih filharmonikov, Valentin Erben, violončelist kvarteta Alban Berg, in violinist Emmanuel Tjeknavorian. Catalina Butcaru je ustanovna članica ansambla za komorno glasbo Korngold Ensemble Wien, ki obstaja od leta 2019. »Catalina Butcaru postane eno z glasbo in jo lahko postavimo ob bok najboljšim na tem področju« (Alan Becker, American Record Guide, 2008).

Foto: Marius Bărăgan

Roxana Constantinescu

V Bukarešti rojena mezzosopranistka in nekdanja solistka Dunajske državne opere je danes ena vodilnih vokalnih umetnic na koncertnem in opernem področju. Med njene nedavne uspehe prištevamo nastope v naslednjih delih: Wagnerjev Nibelunški prstan, Bellinijevi Puritanci in Dvořákova Stabat Mater z Dresdensko filharmonijo, Mozartov Rekviem v Bilbau, Beethovnova Deveta simfonija z Orkestrom Gulbenkian, Mahlerjeva Druga simfonija v Bukarešti ter večeri samospevov v Parizu in na Dunaju. Nastopala je v priznanih opernih hišah, med drugim v Pariški operi, Théâtre des Champs-Elysées, Theater an der Wien, Operi Los Angeles, La Fenice, Operni hiši Zürich, Bavarski državni operi, Teatro dell'Opera di Roma in Tokijski operi. Prav tako je koncertirala v dvoranah Carnegie Hall, Musikverein, Wiener Konzerthaus, Concertgebouw in Walt Disney Hall. Roxana Constantinescu je sodelovala z nekaterimi najpomembnejšimi sodobnimi dirigenti, kot so Seiji Ozawa, Pierre Boulez, Riccardo Muti, Fabio Luisi, James Conlon, Helmuth Rilling, Gustavo Dudamel, Kirill Petrenko, Marek Janowski, Sir Neville Marriner, Yannick Nézet-Séguin, Bertrand de Billy, Manfred Honeck, Marco Armiliato, Riccardo Frizza in drugi. Številni posnetki in nominacija za grammyja potrjujejo njen vsestranski repertoar in izjemen umetniški čut.

Foto: Roberto Kusterle

Michele Drascek

Michele Drascek je italijanski kurator in umetnostni zgodovinar, ki se zanima predvsem za raziskovanje in kritičen pregled arhivov ter njihovo znanstveno umestitev. Je umetniški vodja Arhivov Davida Gotharda (London in Gorica), kurator Društva Anne Mahler, kurator projektov Fundacije Marignoli di Montecorona (Spoleto, Italija) in član Mednarodnega združenja kuratorjev sodobne umetnosti IKT (Liechtenstein) ter Združenja mreže Europeana (Haag, Nizozemska). Leta 2015 je bil kurator slovenskega paviljona na 56. beneškem bienalu, naslovljenem All the World's Future / Vse prihodnosti sveta, ki ga je kuriral Okwui Enwezor.
Drascek je med drugim sodeloval z naslednjimi ustanovami: Villa Manin – center za sodobno umetnost, Cittadellarte – Fondazione Pistoletto, Balkan Observatory (Italija); Moderna galerija, Narodna galerija, SCCA – zavod za sodobno umetnost, Center urbane kulture Kino Šiška, Galerija Tobačna, Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), Cukrarna (Ljubljana, Slovenija).

Foto: Valentina Belej Son

Alja Klemenc

Alja Klemenc prihaja iz Slovenije in trenutno študira dirigiranje na Zasebni glasbeni univerzi Gustav Mahler (GMPU). Med študijem je imela edinstveno priložnost sodelovati tako s Slovensko filharmonijo kot asistentka dirigenta pri izvedbi kompozicije Moje melodije Helmuta Lachenmanna kot tudi s Solunskim državnim simfoničnim orkestrom pri premieri operete Netopir Johanna Straussa. Leta 2022 je Alja Klemenc ustanovila Glasbeno društvo Alme Mahler in istoimenski ansambel, ki se posveča izvajanju klasične in sodobne glasbe v svežih, inovativnih uglasbitvah. Z ustvarjanjem inovativnih in izobraževalnih projektov, v katerih se slikarstvo, literatura in arhitektura prepletajo z glasbo, si Glasbeno društvo Alme Mahler prizadeva nadaljevati dediščino nadarjene glasbenice.
Sodelujoči: Alenka Eržen (flavta/pikolo/bas flavta), Viktor Novak (klarinet/es klarinet/bas klarinet), Petar Hegeduš (trobenta), Stefan Traninger (tolkala), Anna Sdobnikova (klavir), Daniel Pérez Trujillo (1. violina) , Natalija Tripković (2. violina), Laura Pletzer (viola), Andi Pogačnik (violončelo), Nikola Meyer (kontrabas) , Rebeka Pregelj (sopran), Sara Lešnik (sopran), Gloria Mojica (mezzosopran)

Foto: Mahler Foundation

Paul Lester

Paul Lester je odraščal v glasbeni družini v Los Angelesu in na Dunaju. Njegov oče je bil profesor nemščine in francoščine na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu (UCLA) in na Univerzi Loyola Marymount v Los Angelesu, deloval pa je tudi kot poslovnež v Avstriji, medtem ko je bila njegova mati operna pevka. Njegova krstna botra je bila Alma Mahler-Werfel. Diplomiral je iz kemijske tehnologije na Tehniški visoki šoli Porenje - Pfalška v Nemčiji. Ker se mu je zdelo, da je bila njegova izobrazba preveč osredotočena na eno samo znanstveno področje, se je po vrnitvi na Dunaj odločil vpisati na Univerzo za uporabne umetnosti in bil je sprejet. Po končanem študiju se je zaposlil v Švici, kjer je zaključil podiplomsko izobraževanje za poslovnega ekonomista v St. Gallnu. Upokojil se je leta 1997 po poklicni karieri v industriji, kjer je nazadnje delal kot vodja oblikovanja in razvoja produktov v mednarodnem podjetju Laufen Europe s sedežem v Švici. Je podpornik Kraljeve operne hiše v Londonu in Salzburškega festivala.

Foto: Yiannis Katsaris

Marina Mahler

Marina Mahler, vnukinja Gustava in Alme Mahler ter hči kiparke Anne Mahler in dirigenta Anatola Fistoularija, je leta 2004 skupaj z Ernestom Fleischmannom, direktorjem Losangeleške filharmonije in Bamberških simfonikov, ustanovila dirigentsko tekmovanje Gustav Mahler. Med priznanimi zmagovalci tega tekmovanja so bili med drugim Gustavo Dudamel, Lahav Shani, Kahchun Wong in Finnegan Downie Dear ter ugledna zmagovalka Oksana Lyniv, ustanoviteljica Ukrajinskega mladinskega simfoničnega orkestra.
Leta 2010 je v Spoletu v Italiji ustanovila Društvo Anne Mahler, iz katerega je nastal mednarodni umetniški rezidenčni program Mahler & LeWitt Studios.
Leta 2014 je v ZDA ustanovila Fundacijo Mahler, ki ji je sledila podružnica v Amsterdamu, s čimer je želela izkoristiti transformativno moč umetnosti, da bi glasbo Gustava Mahlerja s spodbujanjem mladih talentov in skupnosti popeljala onkraj kulturnih in geografskih meja; želela je izraziti univerzalno idejo, da umetnost prinaša svetlobo, upanje in pozitivno delovanje.
Ker se Marina Mahler zaveda, da se prihodnosti vedno začnejo v otroštvu, je leta 2017 v Singapurju skupaj s Kahchunom Wongom ustanovila projekt Infinitude za otroke: »Otroštvo je vir sanj, moči in prihodnosti, je zemljevid možnega.« Projekt, ki ga finančno podpira država, traja še danes.
Zaskrbljena zaradi vse hujšega uničevanja narave in zatona družbenega pakta med ljudmi je Marina Mahler začela pobudo »The Song of the Earth/SongS of the Earth«, ki poziva k daljnosežnemu ukrepanju. Temelji na ideji iz leta 1992 in je rezultat sodelovanja in izmenjave idej z Jill Segal in Jörnom Weisbrodtom.
Decembra 2021 je Marina Mahler prejela častno odlikovanje mesta Marseille.

Foto: Clemens Fantur

Christine Scheucher

Christine Scheucher je urednica za kulturo in moderatorka na radijskem programu za kulturo Ö1 avstrijske javne radiotelevizije (ORF). Med drugim vodi radijske oddaje Diagonal, Die Literarische Soirée in Ö1 Artist Talk. Pripravljala je tudi prispevke o kulturi za oddaji kulturMontag na ORF in Kulturzeit na 3sat. Študirala je primerjalno književnost na Dunaju in v Berlinu ter objavila več prispevkov o estetiki avantgarde v digitalnem prostoru. Pripravništva v medijskih hišah in kulturnih institucijah so jo popeljala v Berlin in London. Med letoma 2008 in 2011 je iz Pariza poročala za radijsko oddajo Diagonal na Ö1. Leta 2017 je za prispevek o Silicijevi dolini prejela nagrado dr. Karla Rennerja za novinarstvo. Leta 2011 je skupaj z uredništvom oddaje Diagonal prejela nagrado Waltherja Rodeja. Je članica svetovalnega odbora za umetnost festivala sommer.frische.kunst v Bad Gasteinu.

Foto: section.a

section.a, Co-Kurator*innen, Projektorganisation

Kuratorski kolektiv od leta 2001 deluje kot fleksibilna ekipa in za stranke z različnih področij razvija koncepte po meri. Kolektiv odlikuje razvijanje nekonvencionalnih pristopov, izostreni vsebinski pudarki ter oblikovanje in nudenje podpore sodelujočim ekipam. Temelj vseh premislekov je zavedanje o večplastnem potencialu umetnosti. Kolektiv section.a je od začetka Mahlerjevega foruma del ožje ekipe – zadolžen je za sokuratorstvo in organizacijo projekta.
Kuratorski kolektiv section.a sestavljajo: Julia Bildstein, Katharina Boesch, Christine Haupt-Stummer, Andreas Krištof in Ina Sattlegger.

Foto: José Luís Ortín

Miguel Segura-Sogorb

Miguel Segura-Sogorb je skladatelj, glasbeni teoretik in zvočni inženir, ki prihaja iz Španije. Pred študijem na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Dunaj (MDW) je izkušnje pridobival kot zborovski pevec, filmski in gledališki skladatelj, pa tudi kot bobnar, tekstopisec in aranžer za svojo simfonično rock skupino Edhellen. Leta 2018 je na univerzi opravil pripravljalni tečaj za kompozicijo pri Herbertu Lauermannu, naslednje leto pa je začel z diplomskim študijem kompozicije pri Dietmarju Schermannu. Študij kompozicije je nadaljeval pri Detlevu Müller-Siemensu in Clari Iannotta ter pri Annegret Huber in Frauke Jürgensen na področju glasbene teorije ter se izpopolnjeval kot instrumentalist za klavir, orgle, čelo in elektroakustiko.
Dve leti zapored (2022/2023) je na Mednarodni poletni akademiji (ISA), ki jo organizira univerza, prejel nagrado za kompozicijo; na poletni akademiji je sodeloval z ansamblom Fractales iz Belgije in dirigentom Jean-Bernardom Matterjem. Nedavno je začel sodelovati z dunajsko skupino Platypus Ensemble in je del organizacijske ekipe festivala nove glasbe Sounds of Now Vienna. Ob tem na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Dunaj poučuje kot tutor pri osrednjem umetniškem predmetu Analiza kompozicijskih študij.

Foto: Mahler Foundation

Morten Solvik

Morten Solvik je norveško-ameriški muzikolog in pedagog, ki deluje v Avstriji in v mednarodnem prostoru. Diplomiral je iz glasbe in intelektualne zgodovine na Univerzi Cornell in doktoriral iz muzikologije na Univerzi v Pensilvaniji. Tema njegove disertacije je bil Gustav Mahler, raziskovalno pa se med drugim ukvarja tudi z Antonom Brucknerjem in Franzem Schubertom. Solvik od leta 1990 živi na Dunaju, kjer je poučeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti. Od leta 1999 dalje je imel ključno vlogo pri razvoju Oddelka za glasbo na Inštitutu za evropske študije na Dunaju, kjer je med letoma 2009 in 2022 zasedal položaj direktorja; odtlej opravlja funkciji dekana in Liaison to the Provost pri organizaciji IES Abroad. Solvik je aktiven v upravnem odboru Mednarodnega društva Gustava Mahlerja, je podpredsednik Mahlerjeve fundacije in član uredniškega odbora publikacije Anton Bruckner Urtext Gesamtausgabe. Je sopobudnik in umetniški vodja Festivala Gustava Mahlerja v kraju Steinbach am Attersee ter – skupaj s Felicitas Thun-Hohenstein – Mahlerjevega foruma za glasbo in skupnost v Celovcu.

Foto: Felicitas Thun-Hohenstein

Felicitas Thun-Hohenstein

Felicitas Thun-Hohenstein je kuratorka, umetnostna zgodovinarka in profesorica na Inštitutu za umetnost in kulturne študije Akademije za likovno umetnost na Dunaju. Vodi številne raziskovalne projekte, kot sta Arhiv Cathrin Pichler za umetnost in znanost (CPA) in The Dissident Goddesses’ Network. Pri poučevanju, raziskovanju, predavanjih in razstavnih dejavnostih se osredotoča na sodobno umetnost, moderno umetnost, na umetnosti temelječe raziskave ter na feministično teorijo in umetniško prakso. Leta 2019 je bila kuratorka avstrijskega paviljona na 58. beneškem bienalu. Med drugim je predsednica kuratorija ustanove mumok – Museum Moderner Kunst Stiftung Ludwig Wien in članica upravnega odbora Galerije Cukrarna v Ljubljani. Felicitas Thun-Hohenstein je avtorica in urednica številnih besedil in publikacij. Je pobudnica in – skupaj s kuratorskim kolektivom section.a – umetniška vodja Mahlerjevega foruma za glasbo in skupnost s sedežem v Celovcu.

Foto: privat

Tanja Traxler

Tanja Traxler je večkrat nagrajena znanstvena novinarka, univerzitetna predavateljica in avtorica z Dunaja. Kot vodja oddelka za znanost pri avstrijskem dnevniku Der Standard je ena vodilnih oseb v Avstriji, ki skrbijo za to, da je znanost dostopna širšemu občinstvu. Je sovoditeljica tedenskega podkasta »Rätsel der Wissenschaft« (Uganke znanosti), enega najbolj priljubljenih poljudnoznanstvenih podkastov v Avstriji. Tanja Traxler je študirala teoretično kvantno fiziko in filozofijo na Univerzi na Dunaju. Raziskovalno se je izpolnjevala na Univerzi Kalifornije v Santa Cruzu in na Univerzi Twente v Enschedeju na Nizozemskem. Od leta 2019 poučuje na oddelkih za umetnost in znanost ter interdisciplinarne strategije na Univerzi za uporabne umetnosti Dunaj. Pred tem je bila predavateljica na Fakulteti za fiziko Univerze na Dunaju. Raziskuje, piše in poučuje o epistemoloških vprašanjih v kvantni fiziki, konceptih prostora in materije, feminističnih znanstvenih študijah, zgodovini in filozofiji znanosti ter o znanosti, filozofiji in družbi. Sodeluje pri več umetniških raziskovalnih projektih, ki združujejo znanost, filozofijo in umetnost. Nedavno je bila sokuratorka razstave Radical Matter: When Materialism Is No Longer Enough za platformo Angewandte Interdisciplinary Lab. Za svoje delo je prejela več nagrad, vključno z nagrado za avstrijsko znanstveno knjigo leta, nagrado Združenja avstrijskih časopisov za znanstveno novinarstvo in avstrijsko nagrado za okoljsko novinarstvo.